»V Enaindvajseti ni pesmi: / tu je cesta, razpotegnjena v neskončnost, / in mična gospodična soseda, / ki zgolj z besedami pomaha v jutro.«

»Pesnica je avtorica verižno prepletenih haikujev, ki se s ponavljanjem zadnjega verza vsake kitice zapletejo v venec in presenetijo bralca z oblikovno izvirnostjo ter pomensko drznostjo.«

»Združil sem podobe mesta z verzi, kot neko ilustracijo pesmi, ki je skorajda alternativna himna Maribora.«

»Postajam nevretenčar z drgetajočim / zvokom, ki dviguje prah s tal. / Muha pa je vse tišja, / kot sprijaznjena z nočjo.«

»V sednivski / cerkvi z žebljem sekljam čebulo / Za kuhinjsko desko smo sneli skodlo / Zreli ženski storži črnih borov / se kotrljajo v okrilje reke Snov.«

»Kaj je tako narobe z možem, ki govori resnico?«

»Pesem je nastala kot priredba narodne pesmi 'Za turškim gričem', ki smo jo našle v pesmarici na polici nad kuhinjsko mizo. Proces se je zaključil, ko se okrog nas dogaja svet, ki kakor da ni naš. Nastalo je delo, ki ga pošiljamo v podporo in pogum vsem zatiranim, ki se borijo za svoj obstoj.«

»Poudarki v pesmih se zgoščajo okrog različnih vsebin: govorijo o slikarkah in slikarjih, o času nastanka, o likovnih problemih, o lastništvu slik ... Vselej pa so sporočila povezana z današnjim časom in prostorom ter z besediščem mladih«

»z vsem v vsem«

»Bolečino opišemo z orodjem, / ki nam jo nanaša o s t r a / k o t r e z i l o, topa kot / udarec«